Ciljno dognojevanje
Cilj je porabiti toliko gnojila, kolikor je potrebno in smiselno na posameznih območjih. Z dognojevanji dodajamo hranila v posameznih fazah rasti (npr. razvoj stebla, klasenje itd.) za optimalno rast. Uporabljamo predvsem dušična gnojila v kombinaciji z nekaterimi drugimi.
Ciljno dognojevanje v praksi:
Dognojevanje žit in oljne ogrščice
Glede na strukturo tal in osnovno založenost lahko:
Optimiziramo porabo do 20 %, kjer so zelo nehomogena tla (kratkoročni prihranek);
Izboljšamo ciljni nanos gnojila glede na dejanske potrebe, da dosežemo bolj enakomeren pridelek na celotni površini (dolgoročni prihranek);
Tri faze dognojevanj.
Dognojevanje koruze
Specifika pri koruzi je, da sama rastlina potrebuje največ hranil v rastni fazi, ko je že prevelika za uporabo mehanizacije. Zaradi tega se uporabljajo dražja gnojila s počasnejšim sproščanjem. Smiselno je izvajanje variabilnega dognojevanja glede na sestavo tal, kakor pri žitih.
Dve fazi dognojevanj.
Z droni in sateliti, ki imajo nameščene multispektralne senzorje, zajamemo posnetek stanja v vidnih valovnih dolžinah in izven njih (do IR barvnega spektra). Iz zajetih podatkov izračunamo vegetacijske indekse, ki nam pokažejo stanje vegatacije. Najpogosteje se uporabljata indeksa NDVI (Normalized Difference Vegetation Index) in NDRE (Normalized Difference Red Edge Index).
Za dognojevanje je potreben trosilec s podporo variabilnega prilagajanja doziranja po celotni trosni širini ali po več segmentih s podporo navigacijskega sistema in ISOBUS (vodilo za povezavo stroja s terminalom na traktorju za upravljanje) ali brez ISOBUS-a (stroj z integrirano rešitvijo – direkten prenos podatkov na stroj z npr. USB ključkom).